PDA

View Full Version : Медицината и здравјето кај нас, во Османлискиот период


Aba Kasim
09-12-09, 08:17
Mnogu interesni naodi za Osmanlijskiot period vo eden kraj pogoden so zemjotresi, vojni i politika, situacija nepovolna za vireenje na vistinata. Pocnuvam so Opsti higienski pravila vo Islamot Vo Islamot se naogaat mnogu propisi za higijenata i cistotijata koi direktno ili indirektno vlijaat na zdravjeto. Ritualnoto mienje so voda ( abdest ) pred namazot (molitvata), kapenje barem ednas nedelno, obavezno po zavrsuvanjeto na menstruacijata i po bracna bliskost. Obavezno e mienje na racete pred a racete i ustata posle jadenje. Mienje na zabite po sekoj obrok, najmalku ednas dnevno so misvak ili druga metoda. Mienje so voda po vrsenje na nuzda sto sovremenite medicinski ucebnici ova go preporacuvaat za preventiva na hemoroidi. Odstranuvanje na vlaknata od pazuvite i privatnite delovi. Zabrana na konzumiranje na alkohol i svinsko meso. Naredba da se jade meso samo na zivotni zaklani vo imeto na Allah dz.sh. (zabiha). Na toj nacin pogolemiot del od krvta istekuva i vo mnogu neislamski izvori se tvrdi deka e toa najzdrava metoda. Obrezuvanje na maskite deca, odlicna preventiva na fimozata, mnogu cesta kaj neobrezanite. Kuranskata naredba zadoenje na bebeto dve godini obezbeduva normalen , psihofizicki razvoj na novorodenceto i e odlicna preventiva na rakot na dojkata. Obavezno klanjanje pet pati na den e korisno razdvizuvanje za lugeto koi ne se zanimavaat so sport ili teska rabota. Listata ne e iscrpena so ovoj kus navod.

Aba Kasim
09-12-09, 08:22
JAVNOST
Mnogu dobrotvori formirale vakufi za izgradba i odrzuvanje na javni vodovodi, cesmi i kupatila(hamami). Nasite gradovi vo XVII (17) vek imale na stotici javni cesmi i vodovodi, desetici javni hamami pa duri i javni klozeti.Golemiot dobrotvor Isa beg vo 15 vek go izgradil Skopskiot vodovod.Nekoi mu go pripisuvaat i akveduktot no tuka nema ednoglasnost, zasto mozebi bil izgraden od Vizantija.Znaci toa bila edna sredina koja na vremetobila porazviena na Zapadot. Postoele vakufi koi finansirale luge da odat po ulicite i so pepel da gi pokrijat eventualnite plukanici bez ni zbor da mu kazat na toj sto go pocinil (ne)deloto. Vo “ Sijahet name “ ili kniga na patepisi , Evlija Celebija veli deka Skopje bil grad so cisti i poplocani ulici.
Odenjeto vo javen hamam nemalo samo higijenska cel, tuku toa bilo i mesto kade prijatelite se druzele. Mazite i zenite se kapele vo posebni termini, ili vo posebni delovi na pogolemite objekti kako na pr. vo Chifte amam vo Skopje izgradeno od Isa beg.

Aba Kasim
09-12-09, 08:39
Banji vo srednovekovni domovi
Pokraj javnite kupatila, sekoja malku poimasliva kuka imala i sopstveno kupatilo, hamamdzik koj imal malku nakosen, poplocan pod. Imal i bakaren kotel za topla voda i kamen sad koj se polnel so voda. Vodata od nego se vadela so metalna tacna i se kapelo so polevanje.Postoela i bakarna posuda, kako rezervoar za voda obesena na plafonot so mal tus. Vo prostorijata imalo i nuznik.

Aba Kasim
09-12-09, 08:43
247 Fotografija od domasna banja, hamamdzik.

Aba Kasim
09-12-09, 08:45
MEDICINA
Golemiot broj na medicinski knigi i zapisi, socuvani kaj nas, govori i deka pokraj verski kadar, moralo da ima strucno obrazuvani luge koi gi citale i znaele da se sluzat so niv. Poveke vekovi pred doaganjeto na Osmanliite na Balkanot, medicinata vo Islamskiot svet bila visoko razviena. Se bazirala na Hipokratovato skolo, prodolzeno od Galen. Toj pravec pak poteknuva od podlabokite koreni na Persijskata i Indijskata ajurvedska medicina. Vo Bagdad od vremeto na Abasidite (Ebesii) vo VIII vek, halifite angazirale strucnjaci da gi prevedat starite medicinski knigi od Grcki. Vo ponatamosnata faza so sirenjeto na drzavata i kontaktite so Indija i Kina toa znaenje se zbogatilo uste poveke, za na kraj Islamskiot svet da dade svoi poznati lekari i avtori. Velikani bile Medzizi, Taberi, Razes(Razi), Avicena (ibn Sina) i mnogu drugi. Megu Razes i Avicena pominale okolu 100 godini. Vo toj period osven vo Bagdad, dobro uredeni bolnici se osnovani uste i vo Damask, Kairo i Kordoba. Najznacajno delo na Avicena bil “ Kanunot na medicinata”. Taa kniga bila obavezen ucebnik na Eropskite medicinski fakulteteti se do XVIII (18) vek. Vremeto po Kanunot e nareceno zlatno vreme na Islamskata medicina.Taa medicina uste poznata kako Tibb Junani se uste se praktikuva na Istokot so mnogu uspeh. Postojat i poznati medicinski fakulteti kade se izucuvaat tie nauki.
Preku Osmanliite tie dela bile doneseni i kaj nas , se prepisuvale, cuvale i po niv se lecelo. Doagala literatura za bolestite, lekovite kako i higijensko sanitarni propisi. Vo prvata faza lecenjeto se vrselo od strana na poedinci ili vo tekii, za pokasno vo XIX (19) vek da se izgradat gradski i voeni bolnici.

Aba Kasim
09-12-09, 08:48
ZDRAVSTVENA KONTROLA
Osmanliite imale drzaven cinovnik so titula muhtesib. Toj bil glavniot pazaren inspector.Negova dolznost bila sproveduvanjeto na pravilata i zakonite za pravilno rabotenje.Vo negova nadleznost spagalo i rabotenjeto na prehranbenata industrija, lekarite i farmacevtite. Potcineti mu bile Charsi Kjehaite, specijalizirani za odredeni zanaeti. Glaven pravilnik koj se koristel pri rabotata bil onoj na Abdullah ibn Nasir ibn Abdullah Muhammed EsShezari od Sham (Sirija).Toj bil megu najdobrite pravnici na svoeto vreme i bil na avtor na deloto “ Nihajet ur rutbe” (Za pazarnata inspekcija).Ova delo napiasano najverojatno vo XII (12) vek ima 40 poglavija i e ubavo sredeno i objasneto.Verojatno najstaro delo od ovoj vid vo svetot. Go opisuva nadzorot nad site granki na javnite dejnosti.Vo poedini poglavja go opisuva nacinot na kontrola na kvalitetot na lekovite, prehranbenite proizvodi i zacini.
Detalno go opisuva nacinot na kontrola na rabotata na lekarite, hirurzite, ocnite lekari, veterinari, apotekari, personalot vo hamamite (javni kupatila) itn.

Aba Kasim
09-12-09, 09:00
248 Fotokopija od knigata na EsShezari


Ke navedeme samo nekolku primeri za da pokazeme kolku tie propisi bile precizni i istrogi.
1. Pekarite pred rabotata trebalo da gi isecat noktite, da gi izbricat racete do laktite i potoa dobro da gi izmijat so sapun, za nekoe vlaknence od racete da ne padne vo testoto. Okolu vratot morale da vrzat sirok peskir, za potta od liceto da ne kape vo testoto. Bilo strogo zabraneto da se mesi testoto so nozete ili kolenicite.
2. Poglavjeto XII (12) zboruva za kontrolata na rabotata na apotekarite. Zacinite i nekoi lekovi se uvezuvale duri od Dalecniot Istok, pa zatoa bile skapi. Poradi opasnosta od falsifikuvani lekovi, Shezarija apelira do apotekarite da se osekaat odgovorni pred Allah dz.sh. i na muhtesibot mu preporacuva da gi kontrolira aptekite na nedelna osnova. Dava nekoi primeri kako se falsifikuvaat lekovii no namerno ne gi spomnuva pokomplikuvanite ili poretkite zatoa sto se plasi necesnite aptekari da ne go iskoristat toa.
3. Od lekarite(hekimi) bara pred muhtesibot da dadat zakletva slicna na Hipokratovata. Lekarot moral sekogas da ima spremni 14 instrumenti koi i se nabrojani. Morale da polozat i prakticen ispit pred muhtesibot po knigata “ Mihnet uttabib”( lekarska profesija) od Hunein ibn Ishak, Sirijski lekar na dvorot na Abasidskite halifi Memun i Mutevekil Billah.
4. Ocnite lekari morale da polagaat prakticen ispit po istata kniga. Polagale deset tocki od anatomijata na okoto, broj na ocni bolesti i trebale da dokazat deka se vesti vo spremanje na lekovi za ocite kako i deka go razbiraat dejstvoto na lekovite. Ponataka se nabrojuvaat instrumentite koi sekoj ocen lekar treba da gi poseduva kako i kaseta so poseben pribor.
5. Hirurzite (dzerah) obavezno morale da gi poznavaat pravilata za ranite na Galen, lekovite za ranite, anatomijata so poznavanje na muskulite, nervite i krvnite sadovi. I tie imale kaseta so deset instrumenti.
6. Veterinarite isto taka morale da gi poznavaat site stocni bolesti i lekovi.
7. Za berberite, maserite i majstorite za pustanje krv isto taka postoele precizni propisi za strucnoto znaenje i instrumentite koi morale da gi imaat pri rabota.

Aba Kasim
09-12-09, 09:08
249 Stara apteka. I denes vaki apteki ima po zemjite na Bliskiot Istok i Juzna Azija.


APTEKI
Malku informacii se ostanati za togasnite apteki. Vo Saraevo takvi apteki- trevarnici se zadrzale se do 1941 i bile vo posed soznanija na edna Evrejska familija prebegana od Spanija. Metodite koristeni tamu bile identicni so tie koi i den denes se gledaat na Istokot a bile kompatibilni so Islamskata medicina, Tibb Junani. Edna takva apteka deneska se naoga vo muzejot na gradot Saraevo(ova e informacija od pred vojnata). Nema pricina da ne se pretpostavi so sigurnost deka apteki od takov tip imalo i kaj nas vo Makedonija.